Z nedeljskim slalomom na Starem vrhu smo zaključili letošnja bogata dogajanja okrog jubilejnega Pokala. Veliko število prostovoljcev je zagnano delalo zadnje dni, nekateri že mesece pred tem. Razveseljivo je, da nam je uspelo malo pomladiti naše vrste. Mladi so prispevali dodatno vrednost. Anže, ki že nekaj let skrbi za računalniško obdelavo, je letos dodal še spremljanje rezultatov v živo na naši spletni strani. Peter pa je vneto, sproti skrbel za Facebook in tvitanje.  

Mediji so nas zaznali. Sponzorjem smo hvaležni, da nas podpirajo. Za častno pokroviteljstvo se nam je prijazno odzval predsednik države Borut Pahor. Tudi loška občina ni stala ob strani in upamo, da bo vložila še kakšen prispevek, ki bo najbrž potreben.

Največ problemov je z dovoljenji, ki jih izdaja Upravna enota, ki se kot pijanec plota drži neživljenskih predpisov, nam pa kravžlja živce in povečuje stroške. Namestitve udeležencev so bile v rokah rutiniranih Blaže in Jane in so potekle brez problemov.

Narava nam letos ni bila najbolj naklonjena, čeprav nas februarski termin še nikoli ni razočaral. Skupini pod vodstvom Miha Bokala se je pod Loškim gradom posrečilo pripraviti dovolj snega za paralelni slalom, ki je bil tokrat izpeljan po hitrejši varianti. Zbrala se je velika množica gledalcev. Stari vrh je teden dni nazaj obetal idealne pogoje, vendar se je vreme potem skazilo. Sobotni veleslalom se nam ni posrečil, čeprav je Uroševa utečena grupa garala vse te dni. Žal je bil zgornji del veleslalomske tekmovalne steze premalo prevožen in ga zato ni bilo mogoče primerno utrditi. Prvič smo lahko na sestanku vodij ekip slišali kritiko iz ust tehničnega delegata. Seveda smo vtis močno popravili v nedeljo, ko je vse teklo kot namazano. Tokrat nas je obiskalo rekordno število držav z 289 mladimi športniki in še več kot 100 spremljevalci. Zavedati se moramo, da je to maksimum za naše smučišče, ko moramo vse starostne kategorije spraviti na eno veleslalomsko progo. 

Iz športnega vidika Slovenci ne moremo biti zadovoljni. Seveda je dve zmagi pobrala izvrstna Neja Dvornik iz Slovenj Gradca, ki se pripravlja v povsem drugih pogojih kot ostali. Sploh smo med mlajšimi lahko zadovoljni z uvrstitvami, tako med dekleti, kot fanti. Izkazali so se tudi naši Anže Gartner, Oblak Rebeka, Oto Vraničar, Martin Križaj in Patrik Slapar. Konkurenca je bila zelo močna. Avstrijci in Francozi prihajajo z drugo selekcijo, Norvežani in Hrvati z najboljšimi. Letos so si Norvežani priborili Stojanovičev kipec za najboljšo ekipo. Naši so se uvrstitili šele na peto mesto. Ali se nam res obeta zaton slovenskega alpskega smučanja? Morda je bolj kot kvaliteta, zaskrbljujoče upadanje števila otrok, ki se ukvarjajo s tem lepim športom. Če kdaj, je zdaj treba strniti naše vrste.

Organizacijski odbor pod neutrudnim vodstvom Janeza Poljanca bo na zaključno bilanco še počakal nekaj časa.